Pogovor o neodvisnem medijskem poročanju
Trubarjeva hiša literature in Inštitut za spodbujanje raznolikosti InRAZ vas vabita na pogovor o neodvisnem novinarstvu in medijski svobodi, ki jo živimo danes, 9. 5. 2022 ob 20. uri, v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani. Slovenska novinarja Grega Repovž in Dejan Pušenjak bosta izmenjala pogled na novinarstvo, na svobodo medijev in možnost neodvisne medijske produkcije. Predstavila bosta svoj pogled na medijsko krajino v Sloveniji in po svetu ter reflektirala svoj položaj glede na dosedanje izkušnje v medijskem prostoru. Razprava bo potekala interaktivno. Prisotni so povabljeni, da delijo mnenje o vedno bolj pereči temi neodvisnega poročanja v novi/stari družbeni realnosti.
Pogovor bo moderirala mag. Lucija Unuk, direktorica Inštituta za spodbujanje raznolikosti InRAZ.
Kratko o sogovornikih
Grega Repovž
Grega Repovž je odgovorni urednik tednika Mladina, ki ga vodi od leta 2006. Pred tem je bil novinar in komentator dnevnika Dela ter Sobotne priloge. Med leti 2001 in 2011 je bil predsednik Društva novinarjev Slovenije.
Dejan Pušenjak
Dejan Pušenjak. Mariborčan. Po gimnaziji in diplomi iz filozofije in primerjalne književnosti na ljubljanski Filozofski fakulteti se je zaposlil kot ljubljanski dopisnik Večera, v 90. pa mahoma prestopil v prvo ekipo komentatorjev pri osrednjem slovenskem časniku Delo. Lani je izdal svoj knjižni prvenec z naslovom Retrovizor, ki razkriva zakulisje slovenske medijske krajine.
Literarni večer
Trubarjeva hiša literature in Inštitut za spodbujanje raznolikosti InRAZ organizirata večer poezije 16. 5. 2022 ob 18. uri v Trubarjevi hiši literature v Ljubljani, s predstavitvijo pesnikov iz Slovenije ter Hrvaške, ki sta skozi sodelovanje spletla močne vezi in skupaj izmenjujeta vtise o bolečini, ki spremlja sodobnega človeka, v današnjem, kompleksnem, a hkrati tako zelo črno-belem, poenostavljenem in plitkem svetu.
O GOSTIH:
Saša Slavković – Salke
Saša je pesnik iz gorenjskega Golnika. Njegova dvojezična slovensko -hrvaška zbirka Gol i(n) bos s tankočutnimi verzi opozori na tegobe današnjega sveta in na človekovo soočanje s praznino, ki se iz dneva v dan širi. Ob tem Salke ne pozabi na dobro mero ironije in hudomušnosti.
Lean Radić
(ANTI)BIOGRAFIJA
Lean je koncept.
Rođen 13. 5. 1977. u Rijeci. On prvenstveno nije ono što Jeste niti postoji poradi onog što je Sada. Prazan prostor između umjetnika i umjetničkog djela, složen u svome morbidnom eksperimentu. Antiumjetnik. Pluralista jednog nepostojećeg vremena. Od samog začeća levitira kroz imaginaciju, mrtvu sliku individualnosti. Ovdje među nama putuje suprotstavljen svim konstituirajućim praksama. Možda je stvarno poezija rođena u njemu. Možda. Dominantan, ali samozatajan, krvari Riječ niz falus bitnosti – ne vjeruj svemu što vidiš – u većini svojih segmenata On hoda po temelju slobode. Ritual izražaja, manipulacija elemenata; dematerijalizira djelo izgubljen u višim sferama uma, razvija stalan kritički stav prema tradicionalnoj umjetnosti.
Lean je koncept.
Antiumjetnik.
Prisutnost vlastitog nagona. Ogoljen do maksimalne granice izdržljivosti.
(ANTI)BIOGRAFIJA
Lean je koncept.
Rojen 13.5. 1977 na Reki. On prvotno ni tisto, kar Je niti ne obstaja zaradi tistega, kar je Sedaj.
Prazen prostor med umetnikom in umetniškim delom, kompleksnim v svojem morbidnem eksperimentu.
Antiumetnik. Pluralist nekega neobstoječega časa. Od samega začetka levitira skozi imaginacijo, mrtvo sliko individualnosti. Tukaj med nami potuje zoperstavljen vsem obstoječim praksam. Mogoče je poezija resnično rojena v njem. Mogoče. Dominanten, vendar v samoodrekanju, krvavi Beseda niz falust bistva – ne verjemi vsemu, kar vidiš – v večini svojih segmentov On hodi po temelju svobode. Ritual izraza, manipulacija elementov; dematerializira delo, izgubljen v višjih sferah uma razvija stalen kritičen odnos do tradicionalne umetnosti.
Lean je koncept.
Antiumetnik.
Prisotnost lastnega nagona. Ogolel do skrajne meje vzdržljivosti.
Lean RADIĆ
IZBOR
Nosili smo dječji lijes
prema groblju.
Ranije toga dana
pijančevali smo i pozdravljali tamu.
Netko je ipak upalio svjetlo.
Ugledam
pravo lice Zemlje
(i krhotine koje plove Zlom Bogu oko glave.)
Nosili smo dječji lijes prema groblju.
Ti ga nisi nosila.
Ostala si u praznome domu
i čitala Sofijin izbor.
Saša Slavković – Salke
DELTA NEBA
Zemlja.
Izlije crnicu,
vjetar ju raspuše
preko neba.
U meandrima
mrijeste se
oblaci.